Po kateri metodi moram meriti vrednosti za potni list?

Merilna metoda še ni določena, okvir v členu 39 pa je

Vrednosti, ki bodo v prihodnosti vključene v digitalni produktni potni list za matraco — na primer sestava materiala, razvrščanje za recikliranje ali morebitne karakteristike zmogljivosti — se merijo v skladu z metodo, ki jo Evropska komisija določi za vsako skupino proizvodov. Za vzmetnice ta specifična metoda še ne obstaja: pride šele z delegiranim aktom, ki ga Komisija pripravi za vzmetnice v okviru ESPR (Uredba (EU) 2024/1781). Kar pa je že določeno, je okvir, kateremu mora taka metoda ustrezati. Člen 39 ESPR določa, da morajo biti meritve in izračuni natančni, zanesljivi in ponovljivi, pri čemer se upoštevajo splošno priznane, sodobne metode. Kadar obstajajo harmonizirani standardi, je izhodišče, da se ti uporabljajo. Dokler takšni standardi ne obstajajo, veljajo druge metode, ki izpolnjujejo enake zahteve.

Za katere vrednosti to velja in za katere ne

Ta tema se nanaša na način, kako proizvajalec ali uvoznik določi vrednost — na primer kako se določi odstotek recikliranega materiala ali kako se testira določena tehnična lastnost. Ne gre za obliko samega potnega lista: QR-kodo, čas shranjevanja podatkov ali katere podatke je treba obvezno vključiti. Te teme izhajajo iz drugih določb ESPR, zlasti členov 5 do 7, ki se nanašajo na zahteve za ekodesajn ter zahteve za zmogljivost in informacije. Člen 39 se osredotoča samo na »kako to meritš«, ne na »kaj moraš navesti« ali »kako mora videti potni list«. Prav tako je dobro vedeti, da se metoda razlikuje glede na skupino proizvodov: merilna metoda, ki je za drugo skupino proizvodov določena v delegiranem aktu, ne pove ničesar o tem, kaj bo v prihodnosti veljalo za vzmetnice.

Še ni dogovorjenega datuma, obstaja pa že vzpostavljen urnik

Ni še določenega datuma, kdaj bo metoda merjenja za vzmetnice znana. Delegirani akt za vzmetnice je še treba objaviti; po ESPR delovnem načrtu 2025–2030 se pričakuje okrog leta 2028, vendar je to načrt, ne obljuba. Dokler akt ne obstaja, člen 39 ostaja edina smernica: opisuje merila kakovosti, ki jim mora ustrezati vsaka prihodnja metoda, vendar same metode ne vsebuje. Takoj ko Komisija objavi delegirani akt za vzmetnice, je konkretna merilna metoda navedena v njem, vključno z morebitnimi navedkami na specifične standarde.

Kaj to pomeni za pripravo

Za tiste, ki že razmišljajo o produktnem potnem listu, je treba narediti nekaj stvari v tem zaporedju. Najprej: inventarizirati, katere vrednosti bodo verjetno relevantne za matrašni potni list, na podlagi tega, kar je že znano o zasnovi ESPR — pomislite na sestavo materiala in poreklo. Nato: preveriti, katere merilne metode se v tem trenutku že uporabljajo za podobne namene, na primer v okviru standardov požarne varnosti, obveznosti REACH ali obstoječih certifikatov kakovosti v industriji vzmetnic — te metode dajejo naznako, kaj je praktično izvedljivo, čeprav ni zagotovljeno, da jih bo Komisija prevzela ena za eno. Zatem: slediti razvoju delegiranega akta za vzmetnice, da definitivna metoda ne pride kot presenečenje. Nazadnje: infrastrukturo podatkov urediti tako, da so vrednosti in način, na katerega so bile določene, sledljive — ne glede na to, katera metoda bo na koncu predpisana, sledljivost virov podatkov je v skoraj vsakem scenariju potrebna.

Pravna podlaga: člen 39 v povezavi s členi 5 do 7

Člen 39 Uredbe (EU) 2024/1781 (ESPR) posebej ureja metode testiranja, merjenja in izračunavanja, ki se uporabljajo za dokazovanje, da proizvod izpolnjuje zahteve, ki so določene za to skupino proizvodov. Člen predpisuje, da morajo biti te metode natančne, zanesljive in ponovljive ter se čim bolj skladajo s harmonizirani standardi. Vsebinske zahteve, na katere so te metode vezane — torej kaj je treba meriti — izhajajo iz členov 5 do 7 iste uredbe, ki opisujejo zahteve za ekološko zasnovo ter zahteve za uspešnost in informacije. Za vzmetnice sta oba dela — vsebinske zahteve in pripadajoča merilna metoda — dodatno razdelana v še neposredovanje delegiranim aktom za to skupino proizvodov.

Kdor že zdaj zbira podatke za prihodnji matrčni potni list, bi dobro storil, da dokumentira vire vsake vrednosti in sledi razvoju delegiranega akta za vzmetnice prek uradnih virov EU, tako da lahko merilno metodo brez težav uporabi, ko bo le ta potrdjena.

Podlaga za to

Uredba sama je objavljena na EUR-Lex. Pri vsakem trditvi se sklicujemo nanj; nam vam ne treba verjeti.

Kaj konkretno morate storiti

Kaj se pričakuje od vas

Merilna metoda izhaja iz delegirane uredbe, ne iz vaše lastne izbire

Člen 39 Uredbe ESPR (Uredba (EU) 2024/1781) določa, da morajo biti proizvodi, ki spadajo pod skupino proizvodov, testirani, izmerjeni in izračunani v skladu z zanesljivimi, natančnimi in ponovljivimi metodami. Za matrače je to skupini proizvodov specifična delegirana uredba, ki jo je treba še sprejeti; ta uredba vsebuje zahteve iz členov 5 do 7 Uredbe ESPR (ekooblikovanje, delovanje in informacije) in ustrezno merilno metodo. V praksi to za proizvajalca ali uvoznika matrač pomeni, da trenutno ni mogoče navesti fiksnega standarda preskušanja: katero vrednost in s katero metodo je treba izmeriti, je mogoče določiti šele po objavi uredbe za matrače. Podjetje s 10 do 100 zaposlenimi lahko torej že vnaprej preureja glede vrste podatkov, ki se bodo verjetno zahtevali, vendar še ne more zdaj že določiti dokončnega postopka preskušanja kot "zakonske" metode.

Harmonizirani standardi imajo prednost, ki nastanejo

Če je Komisija za določeno zahtevo naredila harmoniziran standard in je njegova referenca objavljena, je skladnost s tem standardom dokaz, da so izpolnjeni zahtevki za merjenje. Za podjetje to pomeni, da je priporočljivo spremljati, kateri standardi za matrače bodo predlagani, takoj ko obstajajo, namesto da sami razvijejo merilno metodo. Notranji oddelek za kakovost, ki že zbira testna poročila dobaviteljev, bi bil vreden zapisati, v skladu s katerim standardom je bilo vsako poročilo sestavljeno — to olajša poznejši preход.

Odsotnost standarda ne oslobaja obveznosti merjenja

Dokler standarda ni, lahko delegirana uredba sama predpiše metodo ali začasno sklicuje na druge priznane specifikacije. To pomeni, da proizvajalec ne more čakati, da je vse določeno, preden se kaj izmeri: obveznost delovati dokazljivo z zanesljivimi podatki ostaja tudi v prehodnem obdobju relevantna, zlasti za vrednosti, ki se že zahtevajo iz drugih razlogov, kot je delež recikliranega materiala v matrači ali podatki o vrsti pene in gostoti.

Metoda mora biti ponovljiva med dobavitelji

Člen 39 ne zahteva le metode, ampak metodo, ki pri ponavljanju in s strani različnih strank vodi do primerljivih rezultatov. Za proizvajalca matrač, ki nabavlja dele — peno, vzmetenje, tkanino — od več dobaviteljev, to pomeni, da morajo biti rezultati preskušanja teh dobaviteljev med seboj primerljivi. Podjetje z več proizvodnimi linijami ali blagami bi bilo vredno že zdaj inventarizirati, ali dobavitelji uporabljajo isto merilno metodo, tako da ob objavi dokončne metode ne nastanejo podatki, ki bi bili med seboj neprimerljivi.

Kje gre narobe v praksi

Standard se uporabi s tega nazaj na stare testne podatke. Proizvajalec ima testne rezultate od pred petimi leti in predpostavlja, da so brez nadaljnjega uporabni za potni list. Če se dokončna metoda razlikuje od takrat uporabljene preskušne nastavitve, rezultat ni več uporaben brez ponovnega ocenjevanja.

Dobavitelji testirajo vsak v skladu s svojimi lastnimi (tujimi) standardi. Pri matrači, ki je sestavljena iz pene dobavitelja A, vzmetenja dobavitelja B in tkanine dobavitelja C, se pri podrobnejšem pregledu izkaže, da vsak dobavitelj uporablja drug standard preskušanja za npr. požarno varnostne lastnosti. To onemogoča sestavljanje enega povezanega potnega lista, ne da bi najprej ugotovili, kateri standard je bil uporabljen kje.

Notranji rezultati preskušanja se zmeša z zakonsko zahtevano merilno metodo. Oddelek za kakovost na primer testira trajnost ali vzdržljivost matrače s svojo, interno razvito metodo. To je dragoceno za razvoj proizvodov, vendar ni avtomatično enaka metoda, ki bo pozneje za podpiranje pričakovanega trajanja v pasportu se zahteva.

Čakanje z merjenjem se nadaljuje, dokler ni delegiranega akta. Nekatera podjetja odložijo vsa merjenja "dokler ni gotovo", zato ob objavi delegiranega akta ni nobenih testnih podatkov na voljo in je treba vse vzpostaviti od nič — medtem ko so konkurenti, ki so že gradili na obstoječih normah, v prednosti.

Zmešnjava med metodo merjenja za pasport in metodo za drugo oznako. Proizvajalec, ki že vodi tekstilno oznako, predpostavlja, da se ista metoda merjenja uporablja tudi za digitalni proizvodni pasport. To ni samodejno; glej tudi vprašanje, ali je posebna tekstilna oznaka poleg digitalnega proizvodnega pasporta še potrebna.

Kaj lahko zabeležite

Pregled po surovini ali delu (pena, vzmetenje, tkanina, polnilo) uporabljene testne norme, ki jo trenutno uporablja dobavitelj, z datumom testiranja in testnim institutom.
Testna poročila dobaviteljev z navedbo uporabljene metode in različice ali datuma objave te metode.
Notranji dnevnik, v katerem se beleži, katere vrednosti se že merijo (na primer za demonstrating the share of recycled materialin po kakšni metodi, da je možna kasnejša primerjava z dokončno normo.
Korespondenca z dobavitelji, v kateri se jih prosi za metodo testiranja za podana potrdila, zlasti za podatke, ki so občutljivi, kot so navedbe uporabljenih plamegasilcev.
Stalen kontaktni partner ali proces za spremljanje posodobitev norm, da se spremembe v usklajenih normah pravočasno opazijo.
Predlogo za notranjo kontrolo kakovosti, v kateri je prostor za "uporabljeno metodo" in "metodo, ki jo zahteva zakonodaja", tako da razlika med obema ostane vidna, dokler ni dokončna metoda določena.

To ni pravni nasvet. Ta stran daje splošne informacije o regulaciji, s katero se ukvarja ta platforma. Ne poznamo vaše situacije. Če ste v dvomih glede vašega primeira, se posпосvetуйте s pravnikom ali pristojnim nadzornim organom.

Napisano s pomočjo AI na podlagi zgoraj navedenih virov, preverjeno s strani ljudi dne 2026-08-22. Ali je kaj narobe? Dajte nam vedeti — popravki so prioriteta.